Saturday, February 27, 2010
Podn
Evo tkole. Začenjam s svojim blogom, kjer bom poskušal strniti vse svoje misli tekom dneva. Dnevnik sem odprl predvsem zato, ker čutim, da sem dosegel dno v svojem življenju in vidim, da bom moral začeti plezati ven ali pa bom nadaljeval tako dolgo dokler si ne skopljem še grob v prej omenjen podnu. Danes oz. včeraj sem izgubil stvar, ki mi je pomenila vse v mojem življenju, to je moja punca, tamala. Razlog,vzrok? Alkohol. Po super popoldnevu, ki sva ga preživela skupaj, sem v naslednjih 3-4 urah izpil mojo punco, potem ko je šla na rojstnodnevno zabavo. Enostavno mi ni dalo miru, da bi bil doma in opravil delo, katerega sem se namenil, tačas da me pokliče moja, in "rešitev" se je znašla pred mano, 4 pločevinke, tako oboževanega Laškega piva, vožnja do mojega priljubljenga "plejsa", ksss , prvi požirek in misli počasi odtavajo v temne sence, kjer je doma samopomilovanje, jeza na druge, krivičnost do drugih. Kako mi je žal tega prvega požirka, ki mi je bil tako v "užitek". Vržem še četrto piksno čez oken, in se odpravim proti lokalu, kjer nadaljujem svoje pitje, dokler me ne pokliče punca. "Si pil?" (verjetno me je že po glasu prepoznala), "Sem!" sem rekel prav pogumno, in zadovoljno, saj se nisem zlagal in sem priznal (BRAVO(kreten)). Sledi odhod do lokacije roj.dneva, kjer stvar seveda še poslabšam z vsem očitanjem in kasnejšim padcem pred svojo žensko, ker sem bil tako nažgan. V tem času moja punca že joka in beži stran od mene. "Če me maš rada boš nazaj pršla", se ji zaderem, še en super poskus, da ji pokažem, da me nima tolk rada kot jest nje. Gnusim se sam seb k tole pišem,...Ker seveda še nisem imel dovolj, pokličem kolega, ki me je povabil, če grem z njim še v en lokal, saj je tam super zabava. Pivo, pivo, pivo, dokler nisem mrtvo pijan in že pošteno težek. da me folk ne more več gledat. Ker sem seveda brez denarja kolega prosim za denar, da bom šel lahko domov s taxijem. Pridem domov, hop v avto, dobesedno mrtvo pijan za volanom, in se odpeljem do svoje punce, in brez problema vstopim in grem do njene sobe in vidim da jo ni doma, zopet iščem napake v njej, na laptop ji že "skrbno" pišem, kako me ne spoštuje razume, uglavnm, kašn revčk sem. "DOST TE MAM .KONC JE, TOKRAT SI ME ZGUBU", je rekla po krajšem prepiru, ko se je vrnila domov.
Sobota, danes. Zbudim se mačkast in se zavem, kakšno pizdarijo sem naredu. Zavem se, kakšno srečo sem imel, kot že neštetokrat prej, da nisem povzročil kakšne nesreče. Kako pijan sem bil? Tako da verjetno ni bil nihče v nobenem lokalu tako pijan, tako pijan, da sem lovil ravnotežje, tako pijan, da sem padel pred lastno punco, tako pijan, da sem se odpravil ob 3h zjutraj do punce in ji moril, kljub temu, da je verjetno trpela že cel večer. Kako ji lahko to delam, kako?!? Tega se ne dela osebi ki ti pomeni vse. Hja, odvisnik od alkohola si, al je že alkohol bl odvisn od mene. "Oprosti" že zdavnaj ni več dovolj,in sam to proklet dobr vem. Nonstop delam iste napake,res je tamala, oh, k bi znou prej poslušat, k mi je bla prpravljena pomagat, zdej si pa sam.Prosm, nej en pride pa me useka z enmu kolom po moji "brihtni" buči :/
Minilo je že skoraj leto, odkar sem prišel iz bolnice za zdravljenja od odvisnosti od alkohola. Kaj sem naredil v temu letu, da ne bi več pil, in da bi postal boljši človek? NIČ ama NIČ! Vsi so mi stali ob strani, pa sem zavrnil vse, še najbolj pa sebe. Hmmm, izkupiček tega leta. 2x prespal na policiji, ker sem vozil tako pijan, da sem mogel po zakonu prespati na policiji. Denarja dovolj, da sem lahko "luštn" popival, ne pa da bi ga naprej oplemenitil, seveda, doma so mi pomagali, da sem dobil redno službo, in ne moreš verjet, še zmeri jo mam. Službo namreč. Zakaj? Ker mi gledajo skos prste, ker mi hočjo pomagat, a jest to pomoč zavračam, oz. še huje, govorim, da mi nihče noče pomagat a resnica je taka da si sam nism hotu pomagat. Vse opcije imam še odprte, vse, vse, vse, a se tudi te počasi zapirajo. Včeraj se mi je mogoče za vedno zaprla ena izmed najlepših, zgubu sem osebo ki jo mam najrajs na svet, ki me je razumela in se trudila, da bi mi pomagala. Dobra je bla, da me je tolk cajta prenašala, svaka ji čast,...Ona mi je dala razlog, da začnem delat na sebi, škoda da šele s tem k mi je dala konc, ne pa prej,ko mi je govorila, jest pa nisem znal poslušat(fak, jo pogrešam).Danes je sobota zvečer, ostal sem sam, tako prekleto sam. Dobro vem zakaj, predobro. Delo na sebi se začne danes!
1. Dan treznosti. Začel sem z dnevnikom, počutim se kot drek, in prav je tako.Upam, da tokrat ne bom prevaral samega sebe in da mi bo tudi ta blog dejal motivacijo, da ostanem trezen in začnem novo pot, ki ne vodi v gostilno, in da ne napišem niti enega bloga pod vplivom alkohola. Bloge bom navadno dodajal zvečer. Lahko noč treznim, mene čaka abstinenčna kriza in dolga prepotena noč.
Sram me je v dno duše.
Ta dnevnik sem začel pisati z namenom, da zlijem svoje občutke, čustva, ki jih dnevno doživljam in pa zato, da spremljam mojo novo pot v treznost in bolše življenje. Mogoče potem tudi njo dobim nazaj, težko bo. Preveč predrtih obljub sem dal njej in drugim. Mogoče, ne mogoče, definitivno tudi kdo drug doživlja podobne probleme z odvisnostjo, in bi se rad težav znebil, kontaktiraj me, da mogoče skupaj najdemo rešitev. Mogoče imam malo visokoleteče cilje za začetek, ampak mogoče celo odprem lasten klub za pomoč odvisnikom, ampak kot prvo sem na vrsti jaz in moje soočenje z mojo odvisnostjo. Vesel bom kateregakoli komentarja, prosil bi pa, da so konstruktivni, če tudi kritični.
Sobota, danes. Zbudim se mačkast in se zavem, kakšno pizdarijo sem naredu. Zavem se, kakšno srečo sem imel, kot že neštetokrat prej, da nisem povzročil kakšne nesreče. Kako pijan sem bil? Tako da verjetno ni bil nihče v nobenem lokalu tako pijan, tako pijan, da sem lovil ravnotežje, tako pijan, da sem padel pred lastno punco, tako pijan, da sem se odpravil ob 3h zjutraj do punce in ji moril, kljub temu, da je verjetno trpela že cel večer. Kako ji lahko to delam, kako?!? Tega se ne dela osebi ki ti pomeni vse. Hja, odvisnik od alkohola si, al je že alkohol bl odvisn od mene. "Oprosti" že zdavnaj ni več dovolj,in sam to proklet dobr vem. Nonstop delam iste napake,res je tamala, oh, k bi znou prej poslušat, k mi je bla prpravljena pomagat, zdej si pa sam.Prosm, nej en pride pa me useka z enmu kolom po moji "brihtni" buči :/
Minilo je že skoraj leto, odkar sem prišel iz bolnice za zdravljenja od odvisnosti od alkohola. Kaj sem naredil v temu letu, da ne bi več pil, in da bi postal boljši človek? NIČ ama NIČ! Vsi so mi stali ob strani, pa sem zavrnil vse, še najbolj pa sebe. Hmmm, izkupiček tega leta. 2x prespal na policiji, ker sem vozil tako pijan, da sem mogel po zakonu prespati na policiji. Denarja dovolj, da sem lahko "luštn" popival, ne pa da bi ga naprej oplemenitil, seveda, doma so mi pomagali, da sem dobil redno službo, in ne moreš verjet, še zmeri jo mam. Službo namreč. Zakaj? Ker mi gledajo skos prste, ker mi hočjo pomagat, a jest to pomoč zavračam, oz. še huje, govorim, da mi nihče noče pomagat a resnica je taka da si sam nism hotu pomagat. Vse opcije imam še odprte, vse, vse, vse, a se tudi te počasi zapirajo. Včeraj se mi je mogoče za vedno zaprla ena izmed najlepših, zgubu sem osebo ki jo mam najrajs na svet, ki me je razumela in se trudila, da bi mi pomagala. Dobra je bla, da me je tolk cajta prenašala, svaka ji čast,...Ona mi je dala razlog, da začnem delat na sebi, škoda da šele s tem k mi je dala konc, ne pa prej,ko mi je govorila, jest pa nisem znal poslušat(fak, jo pogrešam).Danes je sobota zvečer, ostal sem sam, tako prekleto sam. Dobro vem zakaj, predobro. Delo na sebi se začne danes!
1. Dan treznosti. Začel sem z dnevnikom, počutim se kot drek, in prav je tako.Upam, da tokrat ne bom prevaral samega sebe in da mi bo tudi ta blog dejal motivacijo, da ostanem trezen in začnem novo pot, ki ne vodi v gostilno, in da ne napišem niti enega bloga pod vplivom alkohola. Bloge bom navadno dodajal zvečer. Lahko noč treznim, mene čaka abstinenčna kriza in dolga prepotena noč.
Sram me je v dno duše.
Ta dnevnik sem začel pisati z namenom, da zlijem svoje občutke, čustva, ki jih dnevno doživljam in pa zato, da spremljam mojo novo pot v treznost in bolše življenje. Mogoče potem tudi njo dobim nazaj, težko bo. Preveč predrtih obljub sem dal njej in drugim. Mogoče, ne mogoče, definitivno tudi kdo drug doživlja podobne probleme z odvisnostjo, in bi se rad težav znebil, kontaktiraj me, da mogoče skupaj najdemo rešitev. Mogoče imam malo visokoleteče cilje za začetek, ampak mogoče celo odprem lasten klub za pomoč odvisnikom, ampak kot prvo sem na vrsti jaz in moje soočenje z mojo odvisnostjo. Vesel bom kateregakoli komentarja, prosil bi pa, da so konstruktivni, če tudi kritični.